Duo Aritmija je nadaljevanje skupine Aritmija, ki je pri Celinki objavila že dve plošči ‘Gonilna sila’ (2007) in ‘Aritmija Live’ (2010). Potem, ko sta nekaj časa razmišljala o studijskem posnetku novega materiala, sta se po lanskoletni (prvi) izkušnji nastopanja na ulici, ki ju je povsem navdušila, odločila na ulici posneti tudi material za novo ploščo. Odkrila sta, da ulični nastopi iz njiju izvabijo še več energije kot klasični nastopi. Tako sta lansko poletje skupaj s tonskim tehnikom Simonom Debelcem na več uličnih lokacijah posnela material, iz katerega sta izbrala 11 skladb, za katerih končno zvočno podobo je poskrbel Janez Križaj. Z njegovo pomočjo sta ustvarila kakovosten zvočni izdelek, ki pa je še zmeraj ohranil energijo, ki sta jo ujela na ulici. Zaradi zgoraj naštetega se je duo odločil posvetiti novo ploščo ‘Ulica’ uličnim glasbenikom.
Tudi tretji CD skupine prinaša podoben glasbeni stil kot prejšnja dva. Zvrst glasbe, ki nam jo pričarata njuni kitari, bi lahko opisali kot “world music”, saj je fuzija različnih stilov, najbolj pa se naslanja na melodiko in ritmiko etno balkanskega izročila, z načinom ritmiziranja pa vpletata tudi flamenko glasbo, čutiti pa je tudi elemente jazz ter country glasbe. Tokratni CD prinaša največji delež avtorskih skladb, poleg obeh kitaristov sta skladbi prispevala tudi Ernest Fejzić (»Taira«) in Hajredin Dino Murtezani (»Ples lastovk«).
Aritmija
-
Ulica – RAZPRODANO
-
Aritmija live (RAZPRODANO)
Korenine skupine Aritmija segajo v jesen leta 2002, ko sta kitarista Tilen Stepišnik in šemsudin Džopa – Dino, navdušena nad etno tradicijo Balkana, predvsem nad nenavadnim ritmom in zapeljivo melodiko, začela preigravati in se poigravati s tradicionalnimi skladbami s tega področja. Danes šteje skupina približno 5 članov. Podkovani vsak s svojimi glasbenimi izkušnjami iz različnih vetrov ter zahvaljujoč prepletanju tradicionalnih (tarabuka, tapan), klasičnih (violina, klasična kitara) ter sodobnih inštrumentov (bobni, električna kitara, električni bas) so dosegli čisto poseben zvok in tako izoblikovali prepoznaven slog, še najbliže oznaki etno-rock.
Aritmija je v juniju 2007 izdala svoj prvenec Gonilna sila pri založbi Celinka. Z albumom se je predstavila pa celi Sloveniji, pa tudi na Dunaju, v Londonu, itd. Spomladi 2010 luč sveta ugleda njihov drugi album Aritmija Live (založba Celinka), odigran v živo na festivalu Godibodi aprila 2009 v Stari elektrarni in zvočno obdelan pod taktirko izvrstnega mojstra zvoka Gregorja Zemljiča.
Repertoar skupine obsega makedonsko, bosansko, bolgarsko in cigansko ljudsko glasbo, vedno večji delež pa zavzema avtorska glasba, katera na njihovem drugem albumu prevladuje.
-
Gonilna sila (RAZPRODANO)
“…krasno zlivanje akustičnih in ozvočenih inštrumentov, ki družno, v žaru strastne igre, katero je na albumu še kako čutiti, ustvarja ritmično zapletenost, zvočno razburkanost in za takšne komade prepotrebno tenzijo ali drugače rečeno odlaganje katarze. Zelo dober prvenec banda, ki je v domačiji že nabral številne fene, bi bil lahko še boljši, če bi morda v kakšnem komadu, dodali gostujoči vokal ali dva. Vsekakor pa je že zdaj čutiti, da bi se bend lahko razvil v nekaj čisto samosvojega na domači sceni, v kar nas že zdaj prepriča par odličnih avtorskih komadov z albuma!” (Mario Batelić, Radio študent)
Gonilna sila, prvi album unikatne slovenske skupine Aritmija, prinaša v naše loge osvežen melos jugovzhodne Evrope. Tak izdelek sam po sebi ne bi predstavljal nič zanimivega oziroma novega, v kolikor se skupinin pristop k takemu zvoku ne bi bistveno razlikoval od siceršnjih ustvarjalcev in poustvarjalcev balkanske zvočnosti. Aritmijin prvenec obsega izvirne inštrumentalne priredbe makedonske, bosanske in bolgarske ljudske godbe, katerim se pridružujejo še štiri avtorske skladbe. Člani Aritmije so, podkovani vsak s svojimi glasbenimi izkušnjami iz različnih vetrov ter zahvaljujoč prepletanju tradicionalnih (tarabuka, tapan), klasičnih (violina, klasična kitara) ter sodobnih inštrumentov (bobni, električna kitara, električni bas), dosegli čisto poseben zvok in tako izoblikovali prepoznaven slog, še najbliže oznaki etno-rock. Plošča, ki ji bodo radi prisluhnili tako rokerji kot ljubitelji južnih melodij, četudi si oboji tega vnaprej ne bi priznavali. Navdušenja takih, ki jim za glasbeno opredeljevanje ni mar, pa niti ni potrebno posebej izpostavljati.
