Kresnice

  • Adlêšička pisânica / Zvočna podoba današnjih Adlešičev

    Adlêšička pisânica / Zvočna podoba današnjih Adlešičev

    Prelet po sporedu zgoščenke, tudi nestrokovnjaku za ljudsko glasbo, takoj približa vrt, kjer je ubrano to zvočno cvetje. Sožitje  različnih glasbenih govoric in obmejnih ter uskoških narečij nas pelje na zelene livade, na belozelene gozdičaste griče kraškega sveta Bele krajine, še natančneje na območje tople mejne reke Kolpe, v Adlešiče. Ni veliko krajev v Sloveniji, ki bi  se kot Adlešiči ponašali s tako bogato pevsko, godčevsko in folklorno tradicijo. Različni raziskovalci so jo tudi tonsko beležili že od 1914.leta naprej, o njej pisali in objavljali vse do dananšnjih dni.

    Naša zgoščenka pa prinaša najnovejše posnetke pesmi in viž, ki jih danes z vso zavzetostjo in zavestjo ohranjajo tudi mladi rodovi. Iz pesemskih vsebin najprej zasije pomlad in začetek poletja, ko je čas jurjevanja in kresovanja, ko pride Zeleni Jurij, ko spletajo gnezda vse ptice, ko se oglasi pastirska piščal, ko se polja odenejo v cvetje, ko zaščemi okrog mladega srca in ko se oglasijo koralne malotonske  ponavljajoče se nepretrgane obredne melodije  kresnih pesmi. Objavljeni sta dve varianti, drugi pravijo vlaška. Pesemskemu izboru se pridružujejo še pripovedne pesmi, denimo U toj črni gori, ali pa Doletela ptičica  -kot različica pesmi o smrti čevljarjeve ljubice – ali pa različici hrvaške oziroma balkanske Zelena mala dubrava in Devojka je išla. Tu so še godovne pesmi, Slomškova o predicah, po katerih so Adlešiči še posebej znani, napitnice, pesem s šaljivim besedilom in uvodna Aj, zelena je vsa gora, ki je mnogim slovenskim skladateljem postala vir ustvarjalnega navdiha. Tamburice, uglašene v  starinskem Farkaševem sistemu, so prepoznavne za kraje ob Kolpi, prav tako plesne viže, ki povezujejo v bele kostume oblečene plesalke in plesalce v številnih belokranjskih kolih, denimo v kolih Lepa Anka, Fruške, jabuke.., ali pa Sirota.

    Izbor obsega 27 glasbenih točk, od tega 5 v izvedbi pevk Predic, 12 v izvedbi mlajših pevk Kresnic, 5 tamburaških viž in 4 skupne tamburaške in pevske ali samo pevske točke ter  splet zdravičk okteta Prelo.  Od teh je 10  pesmi že objavljeno na CD-ju  Bog daj dobro leto, Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta, ki je v letu 2011 izšel pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Toda to so starejši arhivski terenski posnetki.  Mladih pevk Kresnic tedaj še ni bilo, so pa bile nekatere pevke iz skupine današnji Predic.  Naša zgoščenka torej – kot prejšnji dve s posnetki ljudske glasbe s celega slovenskega etničnega ozemlja iz zbirke Sozvočja Slovenije – pa predstavlja današnjo podobo adlešičkega izročila.

    Jasna Vidakovič