Jara raja (RAZPRODANO)

Beseda Jararaja je še najbližje besedi »ringaraja«, tistemu prvemu kolu, raju, ki nas zaziblje v čas otroške igrivosti, ko glas in gib še nista razločena in je pesem še, ali bolje že vzgib.

Glasba Jararaje je še bolj neulovljiva, kakor njeno razigrano ime, ki ga ne moremo preprosto prevesti ali zvesti na enoznačen pomen. »Jara« pomeni pomladanska, mlada in nova, izpeljana je iz stare indijske besede »ioro« v pomenu leto, poletje. Njena izpeljanka »jarem« pomeni sestaviti in sklopiti, »jaren« pa celo čist in zveneč glas. Glasba Jararaje je svetlo zveneča, sestavljena iz najstarejših ljudskih izročil, ki jih izvirno veže, da skoraj pozabljene viže spet zazvenijo prerojene in sveže.

Tudi »raja« nosi v sebi več pomenov od »raja pod lipo«, starodavnega slovenskega plesa, čigar odmev je še najbolj živ na Koroškem, preko še starejšega indoevropskega korena »uraio«, iz katerega izvirata tudi besedi »raj« in »rad«, in pomeni »kraj radosti«. Kamorkoli Jararaja pride in zaigra, se vse razigra in ni kraja, kjer se ne raja…

Raja seveda pomeni tudi turške podložnike, brezpravno ljudstvo. Če »jara gospoda« označuje nepravo gospodo, potem jararaja pomeni nepravo rajo, tisto torej, ki se ne pusti slepo voditi.

Godce Jararaje druži veselje do godbe, vsak njihov nastop je dogodek, v katerem čas ne mineva, temveč traja. Mojstrsko obvladovanje instrumentov jim daje osupljivo svobodo interpretacije. Bolj ko poslušalcem zastaja dih, bolj se godcem poglablja navdih. Na njihovih nastopih se gode in godi združevanje nasprotij med aktivnim in pasivnim, vzvišenim in banalnim, novim in starim, skratka kontrapunkt ustvarjalnosti in tradicije, nekaj renesančnega, še več resonančnega… Zeleni Jurij, Dajte, dajte, Dekle je zajemalo… skozi stare napeve v njihovi izvedbi slišimo več kot samo nove odmeve… celo skozi stereotipe izvabljajo arhetipe. Stara, predvsem slovenska izročila predajajo spet živa in čila. Valček zanjo kaže izvirno ustvarjalno moč, katere čas šele prihaja. Muza njihove muzike, ki zajema na čistem izviru, se nekje iz ozadja že sedaj dopadljivo muza. In ne bo se izmuznila, vsem, ki vedo za rojstvo glasbe, a ne iz duha tragedije, iz navdiha ljubezni, kajti kadar gode le ta, godi vse, kar se godi, vse vabi na ples, še raje na rajanje, na  j a r a r a j a n j e . . .

Janko Rožič