Katarchestra

Projekti, kot so Katarchestra, bi morali biti paradni konji tistega, čemur se dandanes rado reče medkulturni dialog. Žal je slednje prevečkrat le floskula, ki se jo lepi na takšna in drugačna srečanja, dogodke ipd., z resničnim svetom pa nima dosti skupnega. Za razliko od omenjenega Katarchestra ne govori o medkulturnem dialogu, ampak ga izvaja.

Združba glasbenikov se druži, gode in poje tradicionalno glasbo iz različnih evropskih držav, od koder godbeniki prihajajo (Slovenija, Italija, Bolgarija, Romunija, Češka). Četudi gre pri tem za izvajalce, ki so se v svojem študiju izpopolnjevali tako v jazzu kot v t.i. resni glasbi, Katarchestre ne moremo umestiti niti v jazz, niti v “klasiko” niti v folk/etno ali karsije takih in podobnih oznak.

Kaja Draksler, idejna vodja skupine, pianistka, skladateljica in dirigentka pravi: “Moja osnovna ideja je bila – uporabiti ljudsko vižo in jo preoblikovati. Eden izmed pomembnejših ciljev pri vsem skupaj je bil predstaviti kompleksnost v preprostosti po eni in izrazni moči ljudske glasbe po drugi strani. Pri aranžiranju sem uporabila nekatere elemente, ki so tipično ljudski: repeticije, specifičen glas, močan ritem, spontano improviziranje in atmosfero. Pri orkestraciji, izbiri inštrumentov in fraziranju je opaziti moje zaledje v klasični glasbi, jazzistični pristop pa se zazna predvsem v harmonizaciji, v solih,…”

Godba Katarchestre bo morebiti vznejevoljila ortodoskne zagovornike bodisi klasike bodisi jazza bodisi etna. Ravno nasprotno pa bo godila tistim, ki so dovolj odprti za vse in še več od naštetega ter se ob enem zavedajo, da so bile vse navedene zvrsti od nekdaj povezane.