POSLUŠAJTE NA PRETOČNIH PLATFORMAH
Kilt Roberta Burnsa je vesel in grenak koncertni album škotskih ljudskih inponarodelih napevov, ki jih je zapisal najznamenitejši škotski pesnik Robert Burns (1759-1796), v slovenščino pa sta jih prestavila Janez Menart ter Jani Kovačič. Pesmi še danes tvorijo železen repertoar Škotov, tako na koncertnih odrih kot v krčmah.
O izvajalcih
Skupina Noreia je petčlanska zasedba izkušenih glasbenikov, ki preigravajo tradicionalne irske, škotske in bretonske melodije, a ne vedno na povsem tradicionalen način. V zadnjem času skupina aktivno spaja »keltsko« tradicijo s svojo lastno dediščino – slovensko ljudsko glasbo, kar ustvarja unikaten in obenem prepoznaven zvok.
Laura Krajnc (duo Zajtrk) se dotika skoraj vseh vej umetnosti: literarne, likovne, performativne in teatralne, največ svojega bistva pa najde v glasbi. Glas je njeno glavno izrazno sredstvo, poprime pa tudi za violino. Z Noreio in Janijem Kovačičem odkriva zgodbe ter hudomušne pripovedke, ovite v keltsko zvočnost.
Jani Kovačič je kantavtor, ki ga predvsem zanima povezava besede in glasbe. Izvajal je raznovrstne pesmi: od tistih iz srednjega veka do jazzovskih, pri tem pa je vedno iskal povezavo med žanri in stili. V projektu Kilt Roberta Burnsa se z Noreio spominja keltskih korenin in znamenitega škotskega barda.
O avtorjih
Robert Burns (1759–1796) je najpopularnejši škotski pesnik. Njegove pesmi so ponarodele in še danes se marsikatera zapoje. Zlasti se to rado dogodi na dan njegovega rojstva – 25. januarja, ki je škotski ljudski praznik. Takrat se zberejo ljudje v krčmah in pijejo, pojejo in recitirajo. Zato ima marsikateri Anglež Burnsa za gostilniškega poeta. Predromantični čas, v katerem je živel Robert Burns, je na Škotskem krepko pometal s starim načinom življenja in kmetovanjem. Vendar je Burns predvsem zaradi svoje radoživosti in neštetih ljubezenskih zvez, ki so se nemalokrat končale z nezakonskim detetom, zašel v težave. Hotel je uteči na Jamajko. Prodal je svoje pesmi, da bi zbral denar za pot. Toda zbirka je presenetljivo uspela in mu navrgla še dobiček, kar ga je zadržalo na Škotskem. Simpatiziranje s francosko republiko mu je nakopalo še druge težave. Umrl je mlad, star komaj 37 let. Zapustil je nekaj nezakonskih otrok in precej pesmi. Večino njih je zložil na melodije ljudskih napevov. Prav tako je zbiral ljudsko blago ter ga po svoje priredil ter izdal. V njegovi poeziji najdemo verze njegovih predhodnikov, verze ljudskih pesmi in pesnikov – skratka tista prava obstojna mešanica, ki jo zmorejo napraviti le pravi pesniki in umetniki.
Janez Menart (1929–2004) slovenski pesnik, ki je že od prve znamenite pesniške zbirke Pesmi štirih (1953) veljal za ključnega ustvarjalca poezije pri nas. Naslanjal se je na tradicionalne pesniške oblike in njegove pesmi se še danes izvajajo. V prevodih nam je približal angleške in francoske pesnike, poslovenil pa je tudi največjega škotskega pesnika Roberta Burnsa. Pesmi so izšle v zbirki Lirika (1975).
Jani Kovačič je prevedel nekaj pesmi in zložil nekaj napevov po škotskih vzorih.
