Po štirih letih mučenja s samopreizpraševanjem, samoopazovanjem in zapisovanjem Radmilinih pripomb, je Smaal Tokk s pomočjo Klemna Kotarja in Enosa Kuglerja končno izdal svojo tretjo ploščo naslovljeno Kriza srednjih let. Plošča je marketinško precej ozko zastavljena, namenjena je namreč sotrpinom, moškim med 41 in 47 let, ter njihovim življenjskim sopotnicam. Kljub vsemu pa moramo, da si ne bi kdaj česa očitali, narediti zanjo ustrezno promocijo, kot bi jo, če bi šlo za kakega dejansko uspešnega avtorja ali relevantno glasbeno delo.
Smaal Tokk prek dvajsetih enot pesmi, pomešanih s spremljevalnimi uglasbenimi komentarji, obdela sociološko-psihološki pojav zbeganega moškega, ki nekje na sredini življenjske poti ugotovi, da že kako dobro desetletje živi izključno na račun inercije. Kljuib temu pa je na plošči moč najti nekaj dobrih pesmi.